VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA

VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA

Številka 1, december 2003

GLASILO VW HROŠČ KLUBA SLOVENIJA

UVODNIK:

Spoštovane članice in člani VW hrošč kluba Slovenija!

Ker se je v letošnjem letu zamenjalo vodstvo kluba, smo se odločili, da bomo po dolgih letih ponovno izdali klubsko glasilo in tako v rokah držite novo številko Hroščka.

V pretekli sezoni smo se udeležili več srečanj v tujini in Sloveniji, kjer smo več kot zadovoljivo predstavili naš klub. To pomeni da smo odnesli kar nekaj pokalov za najlepša in najstarejša vozila. Tudi v družabnem smislu nismo zaostajali, saj smo na skoraj vsakem srečanju odnesli vsaj eno zmago na igrah.

V tej številki boste lahko prebrali, kaj vse se nam je pripetilo na naših popotovanjih, kako smo se zabavali in kako je, če postaneš novopečeni član našega kluba. Novi člani se bodo lahko naučili Hroščkove himne, stari pa bodo besedilo le ponovili.

Še vedno predstavljamo največji klub zračno hlajenih vozil v Sloveniji, saj je bil VW hrošč klub Slovenija prisoten na VSEH slovenskih srečanjih z največ udeleženci.

Letošnje leto smo se naučili veliko novega, tako spodaj podpisani kot tudi ostali prijatelji v klubu. Bilo je težko, pa vendar nam je uspelo pripeljati sezono uspešno do konca.

V upanju, da nam morebitne spodrsljaje oprostite in v pričakovanju še uspešnejše nove sezone in Vaše pomoči v njej, Vam želim SREČNO IN VARNO VOŽNJO V LETU 2004!

Klemen Kovič

© VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA, november 2003

Članke uredil: ČIGON Matej

Oblika: KOVIČ Klemen, ČIGON Matej

Lektorirala: KOBAN D. Andreja

Hroščarski novinarji: Danica, Maja, Miha, Toni, Marko, Ivan, Klemen, Primož, Jaka, Matej

Vsi, ki bi želeli napisati kakšen članek za naš časopis, ga lahko pošljete na klubski naslov ali po elektronski pošti hroscek@hroscklub.com.

TREVISO

Zgodaj zjutraj, v soboto, 09.11.2002, smo se zbrali na parkirišču pred halo Tivoli. Zbralo se je okoli 5 hroščev. Dogovarjali smo se, čez kateri mejni prehod bi šli, in odločili smo se, da gremo čez Fernetiče. Ob 6. uri smo štartali proti Trevisu. Pred mejo smo seveda še natankali hrošče. Bila je oblačna sobota, ko smo se vozili po avtocesti proti Trevisu. Ustavili smo se tudi na bencinskih servisih, kjer smo se malo spočili in kaj spili. Do Trevisa nas je vodil Bogdan, ki je poznal pot. Ko smo prišli v mesto Treviso, smo iskali table, ki bi kazale kraj srečanja. A na žalost nismo videli nobene, tako da je Bogdan poklical Bagija, da mu je razložil, kje je mesto srečanja. Ko smo okrog 12. ure prispeli tja, je bilo tam zelo malo avtomobilov. Nismo vedeli, kaj bi počeli, pa smo si krajšali čas tako, da smo pohajkovali po mestu, kljub temu, da so bile trgovine, na žalost, zaprte. Kar naenkrat smo se odločili, da ni nič zanimivega in se odpravili proti domu. Ko smo se vračali, je bil vodja kolone Bogdan. Po kakšnih dveh urah vožnje je Tihi pogruntal, da ne gremo po isti poti domov in tako sta se z Bogdanom skoraj skregala po CB-ju. Čez čas smo bili tudi mi istega mnenja kot Tihi. Peljali smo se skozi nekaj tunelov in na začetku enega je Felicijan zapeljal na odstavni pas in se ustavil. Takoj za njim smo se ustavili tudi mi, razen Bogdana, ki je bil prvi v koloni. Felicijanu je zmanjkalo goriva! Povrhu vsega pa še vedeli nismo, kam se sploh peljemo, ker nikjer ni bilo nobenega smerokaza. Felicijana je vlekel Tone kar po odstavnem pasu z vsemi prižganimi smerokazi. Prvi bencinski servis je bil oddaljen 30 km! Tam smo potem natankali hrošče, Bogdan pa je pri prodajalcu povprašal, kje je mejni prehod Fernetiči in dobil odgovor, da smo bližje prehodu Rateče! Takoj smo vedeli, da smo prevozili preko 100 km več! Odpeljali smo se proti Sloveniji in se za zaključek ustavili v pizeriji v Lescah, kjer smo povečerjali in se nasmejali vodji kolone (Bogdanu).

Toni Bolta

SANKANJE Z VOGARJA FEBRUAR 2003

Hladno februarsko sobotno popoldne se je potopilo v ledeno mrzel in jasen večer. Dišalo je po pustolovščini. Kot vedno sem bil spet v stiski z časom. Tokrat ne bom opisoval, kako sem nasankal teden dni prej na domači Gobavici, saj so bile na hrbtu še boleče odrgnine in tudi modrice so bile še zelo občutljive na dotik. Verjetno je bila večina hroščarjev že na poti proti Bohinju, ko sem oblačil dolge spodnjice, volnene dokolenke in seveda nepremočljive smučarske hlače. Kot se je izkazalo kasneje, tudi smučarska očala in motoristična čelada ne bi bila odveč.

Pot je minila kot bi trenil in, da sem prišel pravočasno, sem opazil, ko sem ustavil pred bifejem v Ribičevem lazu, kjer se je trlo rdečih brezrokavnikov z znaki VW hrošč kluba Slovenije. Kompletna gorenjska naveza in železni repertoar članov iz žabje kotline se je grel ob čaju s prikolicami. Prav prijetno vzdušje je bilo in že sta se stara Land Roverja, ki so ju uničili že jugoslovanski miličniki, vrnila s poti proti Vogarju, kjer svojim lastnikom služita za prevoz sankanja željnih turistov. Kot v pravljici o Mojci Pokrajculji smo se stlačili v obe vozili, v katerih je bilo toplo kot v kotlu kakšne parne lokomotive. Že vožnja navkreber je bilo doživetje zase, potem pa se je začela prava zabava. Izbrali smo si sani, na čelo pripeli rudarske svetilke in drug za drugim odpeljali proti dolini. Ozek snop svetlobe je svetil v vse bolj gosto zaveso plešočih delcev snega, ki so lebdeli v zraku in pršili izpod sani in čevljev tistih pred menoj. Začetna previdnost je kmalu popustila in spustil sem na polno. Prehitel sem nekaj počasnejših od sebe in ko sem pomislil, da bi lahko tekmoval v svetovnem prvenstvu, je prišla streznitev. Zapeljal sem v kotanjo in že so sani poletele v zrak, svet je zaplesal in v moji glavi je zahrustalo, kot bi se strla lobanja. K sreči je tako zaškrtalo plastično ohišje svetilke in je glava ostala cela. Mare, ki sem ga malo prej prehitel, je preveril, če sem v enem kosu, in izginil v noč. Samo še nekaj zavojev in že sem zagledal taborni ogenj ob koncu sankaške proge in Klemena, ki je mahal, da naj ustavim. Led na zračnem filtru pod nosom se je stopil ob kuhanem vinu in noč naenkrat ni bila več tako mrzla.

Bogdan se je pripeljal z Landijem, vesel, da so v goščavi, nekje v globeli pod cesto, ostale le njegove sani. Ogenj je počasi ugašal in doma jih je verjetno že rahlo skrbelo, treba se je bilo posloviti.

Nasvidenje prihodnjič, hroščarji!

Miha Keržič

VW HROŠČ KLUB TROPHY 2003

Letošnji TROPHY smo načrtovali 12. aprila. Po načrtu naj bi obiskali Nuklearno elektrarno Krško, Posavski muzej Brežice, si ogledali vinsko klet za pridelavo šampanjca "Istenič" v Stari vasi pri Bizeljskem ter zaključili naš izlet v gostilni Šekoranja na Bizeljskem.

Zbrali smo se v Grosupljem pri "LOGO" tehničnih pregledih, kjer smo se okrepčali z rogljički Pekarne Grosuplje in kavo, ki jo je podaril "LOGO". Našega TROPHY-ja se je udeležilo 24 vozil.

Pot nas je nato v lepi kačici prekrasnih hroščkov vodila proti Krškemu. V Nuklearki so nas lepo sprejeli in nam obširno predstavili delovanje elektrarne. Razvila se je zanimiva razprava z mnogimi vprašanji, ki se je tako zavlekla, da smo morali izpustiti obisk muzeja, katerega bomo nadoknadili v naslednjem letu.

Dež, ki nas je pričakal v Brežicah, nam ni skalil dobre volje. V gostilni Splavar smo se podprli z dobro malico in različnimi vrstami dobrega irskega piva. Naša pot se je nadaljevala v vinsko klet "Istenič". Tudi tukaj smo bili deležni prijazne predstavitve. Izvedeli smo veliko o pridelavi, zorenju in skladiščenju šampanjca. Obisk smo zaključili s pokušino dveh vrst njihovega šampanjca. Organizirali so nam odpiranje šampanjca s sabljo. Pri tem sta bila uspešna Bogdan Koban in njegova žena Andreja, ki sta postala Viteza karantanskega reda.

Okrog četrte ure smo prispeli do gostilne "Šekoranja", kjer so nas prijazno postregli.

Polni dobre volje in prijetnih vtisov smo se proti večeru odpeljali proti domu. Spet smo preživeli lep in zanimiv TROPHY, na katerega naslednje leto vabimo tudi vse tiste naše člane, ki se nam letos niste pridružili.

Ivan Lubej

ROVINJ 2003

Petek, dan odhoda v Rovinj, juhuhu. Zazvoni telefon, Felicijan kliče, da je v Tivoliju maturantska parada in da naj grem sam (ker sem vodja poti) v Tivoli, pa da se kasneje dobimo na Lomu. Vse mi takoj pade dol. Ker se še predobro spomnim, kako smo mi »praznovali«, ko je bilo konec šole. Pa pustimo zdaj to. V Tivoli sem šel »đabe«. Nikjer nikogar, fantje, neresni ste!!!!! In gas - za ostalimi na Lom. Med potjo Val 202 poje, da je nesreča na Ravbarkomandi, torej gužva. Hmmm, na Lomu krizni sestanek in že smo se peljali po stari cesti proti morju, proti Rovinju. A koliko nas je bilo, se sprašujete??? Če se prav spomnim, 8 oz. 9.

Z vmesnimi postanki, jasno - kam pa smo že kdaj šli direkt, smo priropotali do Rovinja. Prvi šok, da srečanje ni na stari lokaciji v Polariju, ampak kar nekje. In se peljemo… peljemo… peljemo in malo pred Pulo - Bale in v Balah hrošč, ki nas usmeri proti kampu brez elektrike, vode, WC-ji – ah, no, pustimo zdaj to. Trikrat buuuuuuu za organizatorja, kar se tiče nategovanja s krajem srečanja. Sicer pa smo na Hrvaškem itak že navajeni, da nam zaračunajo zrak, tukaj ni bilo nič drugače.

Postavimo šotore, napumpamo blazine (nikoli ne veš, kdaj boš rabil posteljico) in že smo pekli meska, hura za Bogdana, saj bi mu pomagali, ampak je imel premajhen pekač, tako da smo mi raje držali kozarce oz piksne J. Zvečer kar cool zabava, ob jedači, vinu, pivu, plesu, skratka žur do jutranjih ur. Zadnja, ki sta ostala na prizorišču, sta bila Toni in Matej, seveda iz našega kluba.

V soboto zajtrk ter šok za Andrejo. Po njenem so čez noč prestavili cel oder!!! Andreja, Andreja, drugič prej v posteljo!! Nato svobodno po Prešernu cel dan. Kam se dat?!? Del ekipe je ostal v kampu, štirje pa smo šli v Mercator v Pulo. Na kavo, pa po stvari, ki so nam izhlapele prvi večer. Pa krog po Puli, pa na pivo…pa kaj jaz vem, kam še vse…. Počasi smo se morali spokati nazaj, saj so se začenjale družabne igre, pa še nekaj naših smo pričakovali. Na igrah smo bili dobri, Odisej je zmagal v metanju »radkap«, Bogdan, Toni, Felicijan, Simon in Matej pa v vlečenju vrvi. BRAVO FANTJE!!! Punce so pa samo navijale. Pohvala Klemenu, ker nam je na prizorišče pripeljal osvežitev!! Potem pa zopet žurka, toda ta dan so bili bolj dejavni tisti, ki so prišli v soboto, petkovci pa smo bolj na hitro zlezli spat.

V nedeljo razočaranje na paradni vožnji, saj smo se iz Bal peljali le do Rovinja, kjer smo stali uro in pol. Pa spet v koloni lepo nazaj v Bale. Tukaj pa sem se spodaj podpisani poslovil in jo mahnil proti domu, vsi ostali pa po prašni poti v kamp na zaključek srečanja.

Matej Čigon

MEDNARODNO SREČANJE IZOLA

Sem članica Hrošč kluba Slovenija. Moj fant Marko ima športno predelanega hrošča zlate barve. Sva zagreta hroščarja in če je le čas, si ga vzameva za kakšno srečanje.

Tokrat sva odšla v Izolo že v petek. Ob 18h smo se dobili v Tivoliju, kjer smo imeli zbirališče. Zbralo se nas je pet avtomobilov. Eden se nam je pridružil v Postojni.

Ko smo prispeli, smo postavili šotore in že rahlo utrujeni posedli pod »arafata«, kjer smo pekli in imeli začetek zabave... Nekateri so odšli na prizorišče, kjer so imeli živo glasbo. Drugi dan smo si po zajtrku ogledali še druge avtomobile. Ker je bilo toplo, so se nekateri tudi kopali. Med njimi sem bila tudi jaz, saj je prav prijalo po naporni noči. Ob 14h so se pričele različne skupinske igre, kjer so seveda sodelovali tudi naši fantje. Ob hrupnem navijanju so se kar dobro odrezali. Zvečer pa spet živa glasba, igrala je skupina Dvanajsto nasprotje – SPET ŽUR DO POZNIH UR, mi pa glavne face, smo zdržali do konca... V nedeljo ob deveti uri nas je čakala kava, potem pa paradna vožnja. Vozili smo se po okoliških krajih in vinogradih. Postojanka je bila v gostilni na vrhu hriba, kjer so nas pričakali z živo glasbo. Tam smo imeli na voljo dve uri, da smo se malo pokrepčali in podprli. Nato smo se vrnili na sam kraj srečanja. Tam je bil zaključek prireditve in podelitev pokalov.

Okoli 16h smo se odpravili proti Ljubljani. Vtisi s srečanja so bili zanimivi in nepozabni.

Maja Bergant

SREČANJE VW HROŠČEV V SAVINJSKI DOLINI

V parku dvorca Novo Celje je v organizaciji Društva mladih iz Šempetra potekalo 3. mednarodno srečanje lastnikov zračno hlajenih VW Hroščev.

Na tridnevno srečanje z bogatim programom je svoje lepotce pripeljalo okoli 70 lastnikov iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije.

V petek, 4.7.2003, je bil pričetek srečanja. Zvečer je bil koncert rock'n'roll skupine Yov Too.

Sobota, 5.7.2003 - srečanje se začne po programu. Vremenske napovedi so bile muhaste, vendar so se hroščarji kljub slabemu vremenu udeležili srečanja. Pripeljali so se ljubitelji hroščev, kabriolet hrošči, trajki, buggy itd. Na prireditvi so za kosilo dobili golaž. Po drugi uri so zbirali prijave za družabne igre. Klemen, predsednik VW hrošč kluba Slovenija, je prijavil dve skupini po štiri člane. Igre so bile zanimive, v eni igri pa je zmagal tudi naš klub. Okoli pete ure je bilo ocenjevanje vozil. Upoštevali so starost, atraktivnost in njihovo oddaljenost od prireditvenega mesta. Nato je sledila kratka paradna vožnja v Žalec, s kratkim postankom v mestu. Po vrnitvi je sledil pozdravni govor za udeležence ter predstavitev sponzorjev. Sledila je zabava ob živi glasbi skupine Mambo Kings.

V nedeljo, 6.7.2003, sta se po naporni noči prilegla kava in zajtrk. VW hrošč klub Slovenija je zjutraj dobil nove klubske majice rdeče in modre barve. Odločili so se, da bodo tisti dan vsi nosili rdeče majice, in seveda najprej naredili skupinsko sliko… Ob deveti uri je bil odhod na paradno vožnjo po Savinjski dolini. Imeli so dva postanka, prvi je bil v Preboldu, drugi pa v Šempetru v Savinjski dolini. Vrnitev na mesto prireditve je bila ob trinajsti uri. Sledila je podelitev pokalov najbolje ocenjenim vozilom. Najstarejši hrošč je bil letnik 1954, najbolj oddaljen je potreboval 370 km, za najlepši buggy pa je bil izbran Duletov lepotec.

Po podelitvi se je uradno končalo srečanje Savinjska 2003.

Primož Razgoršek

RAKIČAN

V petek smo se zbrali pred Sitar centrom v Kamniku. Nekateri so morali natankati svoje hrošče in seveda tudi svoje hladilne torbe z UNIONOM. Odhod je bil ob 5. uri zjutraj. Tako kot vedno smo čakali zamudnike, tokrat je bil to Klemen, ki mu je zmanjkalo «župe» v rezervoarju. V akcijo sta šla Toni in Bogdan in ga »prišlepala« do pumpe. Nato smo se končno odpeljali skozi Tuhinjsko dolino, prispeli do Žalca, kjer smo imeli postanek v bistroju. Srečali smo Mitjo in njegovega prijatelja PRESEKOVCA. Ko smo si opomogli, smo se odpravili dalje proti cilju. Pred Mursko Soboto smo se ustavili na farmi paradižnika. Tam so nam Duletovi prijatelji dali »gajbo paradajza« in paprike ter seveda nekaj za gašenje žeje. Potem smo se odpeljali dalje in prispeli na točko dogajanja. Postavili smo si šotore in odšli pod veliki šotor, kjer je bila živa glasba. Med tem si je Tihi razbil glavo, drugi so se ohlajali v bazenu.

V soboto zjutraj so iz šotorov nekateri prihajali zelo »čudni«... Čez dan so se odvijale družabne igre in nekatere nove članice HROŠČ KLUBA SLOVENIJE so bile tudi mokre. Bila je paradna vožnja, zelo lepa in dolga. Večer je bil spet kar pester. Najprej smo si ogledali bruhanje ognja iz ust, kar je seveda poskusil tudi Bogdan in mu je celo uspelo. Na vrsti je bilo izbiranje Miss mokrih majčk, kjer smo si spočili in napasli svoje oči, nato pa ob živi glasbi in polni mizi zdržali pozno v noč oz. celo do sončnega vzhoda.

Nekateri smo spali samo dve uri in že je bil čas za zajtrk. Po zajtrku je bila razdelitev pokalov za najlepše avtomobile in zahvala klubom za udeležbo na srečanju. S tem je bilo srečanje tudi uradno zaključeno. Počasi smo se odpeljali proti domu, čakala nas je dolga pot in zelo dolgi glavoboli.

Marko Bolta

KRK 2003

Kot prejšnje leto smo se tudi letos odpravili na otok Krk z našimi zračnohlajenimi VW. Iz Tivolija smo se odpravili nekaj čez 6. uro zjutraj, saj smo morali počakati še tiste, ki so zamujali. In to vsaj enkrat za spremembo nisem bil jaz! V Ljubljani se nas je nabralo 7 (Tone, Mare, Bogdan, Peter, Klemen Š., Dušan in jaz).

Peljali smo se skozi Ribnico in Kočevje do meje s Hrvaško in nato skozi Delnice na otok Krk. Na meji nas je čakal še en naš član in na Krškem mostu še eden. Uradna verzija je bila, da bomo ob 9.30 že v kampu, ampak, saj veste: kavica, pa bencin natankat, pa za jest kupit, pa je kmalu še nekaj ur zraven.

Tako smo v kamp v Staro Baško prišli okoli 12. ure. Vreme je bilo idealno, ravno nasprotno od tistega, kar ste videli v Lescah. Zato smo (za naš timing) kar hitro postavili šotore. Popoldne so prišli še Zorčevi iz Novega mesta in naši prijatelji iz Buba kluba Karlovac, ki so nas prej kontaktirali, če se lahko pridružijo našemu izletu. Seveda smo pritrdili!

V soboto popoldne smo se imeli prav lepo. Ko smo se malo najedli, smo šli takoj v vodo (s polnim trebuhom se lažje plava!). Bogdan je na plažo prinesel »matrašdrat« (kitaro) in smo jih še nekaj zapeli. Zvečer spet jedli in malo popili. Bogdan je strgal struno na kitari, da je lahko Peter potem vzel harmoniko v roke. Midva z Andrejo sva pa še malo zaplesala ob popularni muziki, ki je suvala ven iz Tonetovega avta! Zvečer se je oglasil še Matej in fešta se je zavlekla daleč v noč oziroma zgodaj v jutro.

Zjutraj smo bili nekateri »T'K TAKI čudni pa TAKI zmatrani«, da smo se rajši, kot da bi ležali v senci, spet šli kopat.

Temperatura vode odlična, vreme sončno, brez oblačka. Dogovora, da gremo okoli 13. ure proti domu, se nismo držali. Nobenemu se ni mudilo domov. Šele ob 16. uri, ko smo se nakopali, najedli in odjavili iz kampa, se je naša kolona začela počasi pomikati proti Sloveniji.

Na izletu smo trpeli vsi od prvega do zadnjega: morali smo jesti, piti, se nastavljati soncu, kopati v morju, peti in se zabavati ter najhujše - na pot smo se morali odpraviti s hrošči!

C`est la vie! To je življenje! Če niste bili letos z nami na Krku, si rezervirajte tretji vikend v septembru 2004 za izlet z nami. Ne bo vam žal!

Udeleženci: Bogdan + Andreja, Tone, Mare, Klemen Š.+ sin, Dule + Silva, Boro, Miran, Zorčevi 3-je, dva iz Postojne, dva iz Brežic, 7 Hrvatov, ter moja malenkost.

Klemen Kovič

TROPHY RIJEKA 2003 (Ičiči – Fužine)

Hrvatje so letos organizirali trophy, ki je izgledal kot nekakšen rally s kontrolnimi točkami. Povabili so tudi klube iz Slovenije. Iz našega kluba smo odšli na Rijeko s petimi avti (4 hrošči in kombi). Jaz sem bil sovoznik pri Petru Lunarju. To je tisti, ki zmeraj harmoniko sabo privleče. Iz Slovenije smo odšli zjutraj ob 6 h iz Tivolija, kot ponavadi. V Kozini smo se nepričakovano dobili s klubom iz Izole in se skupaj odpravili proti Rijeki.

Tja smo prišli okoli 9.30, plačali štartnino in okoli 11.30 smo štartali v razmiku 3 minut proti kontrolnim točkam. Že takoj na začetku smo naleteli na kolono, ki se ni hotela premikati. Prvo kontrolno točko sva s Petrom skoraj zgrešila (še dobro da imamo CB postaje), naprej pa nama je šlo kot po maslu, tako, da sva na tretji kontrolni točki ujela hrošča, ki bi moral biti že na cilju in čakati udeležence. Na cilj sva se pripeljala prva, saj sva prva tudi štartala. In končni uspeh je bil 5. mesto od 32. udeležencev.

Ko je bila večina že na cilju, smo dobili kosilo. Resnici na ljubo pa penzion, v katerem smo jedli, ni ravno turistično naravnan, kar so z nejevoljo ugotovili ne samo udeleženci trophya, ampak tudi organizatorji, ter nam zagotovili, da nas sem sigurno ne peljejo več!

Okoli četrte ure so razdelili nagrade za najboljše in odpravili smo se domov čez Kočevje proti Ljubljani.

Klemen Kovič

JANČE 2003

TD Janče vsako leto v začetku jeseni pripravi «Kostanjevo nedeljo», spomladi pa «Jagodno nedeljo». Tokrat smo se člani kluba odločili, da obiščemo kostanjevo nedeljo na Jančah.

Janče ležijo na nadmorski višini 794 m. Od tam je prelep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav in dolenjsko gričevje.e ustavili v pizeriji v Lescah, kjer smo povečerjali in se nasmejali vodji k Kraj je zelo poznan po vrtnih jagodah, saj krajani vsako pomlad priredijo jagodno nedeljo.

Mi smo se zbrali ob 10. uri pri Petrolu v Zalogu in se s svojimi hrošči po lepi Besniški dolini odpeljali proti Jančam, kjer je bila prireditev v polnem teku. Tam so nas že pričakovali, svoje hrošče smo parkirali skoraj čisto v centru dogajanja, na pobočju, da so bili že od daleč lepo vidni vsem obiskovalcem, ki so se počasi vzpenjali proti prireditvenemu prostoru.

Tisti, ki so bili prvič na Jančah, so lahko kupili in poizkusili dobrote kmečkih žena iz te in bližnjih vasi. Stojnice so ponujale domače pecivo, domače žganje, mošt in seveda obvezni kostanj. V kulturnem programu prireditve je klub na kratko predstavil naš predsednik Klemen. Marsikateri obiskovalec se je rad ustavil pri avtomobilih in z lastniki tudi poklepetal.

Preživeli smo lepo in prijetno nedeljo na Jančah, kamor se bomo drugo leto zagotovo spet vrnili.

Danica Končina

MOJE ČLANSTVO V VW HROŠČ KLUBU SLOVENIJA

Že od malih nog so mi všeč hrošči in tako sem si za svoj prvi avto pred sedmimi leti kupil, ne boste verjeli, hrošča! S hrošč klubom sem se seznanil že pred leti, ko sem se bolj ali manj slučajno znašel na občnem zboru kluba, kamor me je pripeljal dober prijatelj, takrat novopečeni član in zdajšnji predsednik kluba Klemen Kovič. Ne vem zakaj, ampak takrat se nisem odločil za članstvo. Verjetno zato, ker moj avto (hrošč) ni bil v ravno bleščečem stanju.

Leta so minevala in lansko jesen sem se odločil za obnovo avtomobila in začel bolj resno razmišljati o članstvu. Predvsem so me navdušile razne prigode s srečanj kluba, o katerih sem hotel izvedeti kaj več, kot zgolj iz pripovedovanja. Klemen mi je prinesel prijavnico in tako sem 20.4.2003 postal ponosni član VW hrošč kluba Slovenije.

Spet je nastopilo nekajtedensko zatišje, potem pa sem le odšel na sestanek kluba, ki je vsakih 14 dni. Na začetku mi je bilo nekoliko neprijetno, potem pa mi je postalo vedno bolj všeč in zdaj sestanka skoraj več ne izpustim, saj je vzdušje sproščeno in zabavno (da ne omenjam srečanj).

Vesel sem, da sem postal član VW hrošč kluba Slovenije.

Jaka Zdešar

PLAN KLUBSKIH AKTIVNOSTI V SEZONI 2004

Termini za sezono 2004 so narejeni na podlagi datumov mednarodnih srečanj, ki naj bi se jih VW hrošč klub Slovenija udeležil, in izletov našega kluba po Sloveniji in tujini! Možna so odstopanja pri posameznem izletu ali srečanju!

17. januar - Občni zbor VW hrošč klub Slovenija v KS Tabor, Rozmanova 12

7. februar - sankanje

27. marec – klubski izlet okoli Bohinjskega jezera

15. maj - trophy (splavarjenje po Dravi)

1.,2. maj - mednarodno srečanje Srbija in Črna goraŕBeograd-Jabuka (Buba klub YU)

28.,29.30. maj - mednarodno srečanje Rovinj (Buba klub Zagreb)

4.,5.,6.junij - 3. mednarodno srečanje Izola (EURO VW CLUB 2002)

12.,13. junij - mednarodno srečanje v Avstriji (Karnten VW kaefer klub)

19.,20. junij - klubski piknik

25.,26.,27. junij - mednarodno srečanje Češka ATTACK 2004 (VW Brouk klub)

2.,3.,4. julij - 4. mednarodno srečanje Novo Celje (Društvo mladih Savinjska Dolina)

13.,14.,15. avgust - 11. mednarodno srečanje Murska Sobota (VW KEEEBER KLUB)

27.,28.,29. avgust - 13. mednarodno srečanje zračno hlajenih vozil Lesce-Bled (VWHKS)

4.,5. september - 2. mednarodno srečanje Karlovac (Buba klub Karlovac)

17.,18.,19. september - klubski izlet na otok KRK

2. oktober - izlet na 2. Trophy Rijeka

4. december - novoletna večerja VWHKS

VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA

Klub Forum Koledar Hrošč Hrošček Članstvo Email Zanimivo Slike Galerija English Deutsch Varujemo vašo zasebnost!

Ime Volkswagen, beetle, VW in vsa imena podjetja Volkswagen, so registrirani znaki tovarne Volkswagen.

Vse v zvezi s temi imeni ali logotipi na teh straneh je zgolj v informativne namene in v nobeni uradni povezavi z uradnimi stranmi VW

Urejanje in izdelava strani Felicijan in Felicijan d.n.o. www.felicijan.com