Številka 1, December 2004

GLASILO VW HROŠČ KLUBA SLOVENIJA

 UVODNIK:

 Spoštovane članice in člani VW hrošč kluba Slovenija!

 Za nami je uspešna sezona. Uspešna v več pogledih - udeležili smo se srečanj doma in v tujini, organizirali zelo obiskano mednarodno srečanje, humanitarno akcijo, trophy in še bi lahko našteval.

Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo Tebe, dragi prijatelj hrošča.

 Ker se je nabralo veliko prispevkov ne bom dolgovezil, ampak Ti bom zaželel

SREČNO TER NA CESTI VARNO LETO 2005!

                                                                                                          Podpredsednik VW hrošč klub Slovenija

                                                                                                                                  Matej ČIGON

© VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA, december 2004

Članke uredil: ČIGON Matej

 Oblika: ČIGON Matej

 Lektorirala: KOBAN D. Andreja

 Hroščarski novinarji: Peter, Petra, Jaka, Maja, Andreja, Klemen, Tone B., Damjan, Ivan, Jože, Dušan, Matej

Vsi, ki bi želeli napisati prispevek za naš časopis, ga lahko pošljete na klubski naslov ali po elektronski pošti hroscek@hroscklub.com.

1. BUBA SUSRET KARLOVAC, 6.-7.9.2003

 Dogovorjeni smo bili, da se zjutraj dobimo v Grosupljah na bencinski črpalki. Z Jožetom Felicijanom smo se kakšno urico prej dobili v Naklem in skupaj odšli na mesto, kjer smo bili dogovorjeni. Takrat še nisva poznala nikogar od VW Hrošč Kluba Slovenije, razen Jožeta Felicijana. Omenil nama je tudi, da naj s seboj vzameva kaj za na žar, da bomo v Karlovcu pekli. V Grosupljah sva se spoznala še z ostalimi hroščarji, predsednika Klemena (zamudnika) pa sva spoznala kasneje na našem prvem postanku. Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpravili na pot. Spotoma smo se se ustavili v trgovini, da smo kupili meso za na žar, in seveda, ker nihče ni imel seboj žara, ga je bilo potrebno kupiti. Nadaljevali smo pot preko Novega mesta, Metlike, in nato prispeli v Karlovac. Tam smo vplačali štartnino in parkirali hrošče ter postavili šotore.  Nato smo vse pripravili, da bomo jedli. Felicijan je pekel, ostali smo pili in peli in se zabavali. Jaz pa sem zraven  še kakšno zaigral na harmoniko in popestril vzdušje. Na srečanju so bile organizirane igre. Naša skupina je zmagala pri vlečenju vrvi. Do večerje so se odvijale še razne igre: pitje piva, metanje »radkap« in podobno. V Karlovcu pa so se istočasno odvijali tudi »dnevi piva«. Zato smo po večerji odšli na prostor, kjer so bile stojnice in igralni park in kjer je potekala prireditev. Tam smo bili nekaj časa, nato pa smo se vrnili na naš prostor in se tam veselili do poznih ur.

Po zajtrku smo pospravili šotore in se pripravili na promocijsko vožnjo po Karlovcu. Imeli smo nekaj postankov, nazadnje pa smo se ustavili še na prostoru, kjer so se odvijali dnevi piva. Nato smo se vrnili na naš prostor in tam imeli še podelitev pokalov. Morava pohvaliti, da smo dobili kar dva pokala, za najbolj originalen avto (Lubej Ivan), za najstarejši avto (Stane) in za najlepšo predelavo »Buggy« (Dušan). Dobili smo tudi darilo, lutko Ostržka, ker smo bili najštevilčnejša ekipa na tem srečanju. Kmalu po podelitvi smo se odpravili na pot proti domu.

No, in to je bil 1. Buba susret v Karlovcu. Imela sva se super, tistemu, ki ga ni bilo z nami, pa je lahko žal. 

 Lep hroščarski pozdrav!

 Petra in Peter

             Napis na vozilu enega od udeležencev ( ni bil iz našega kluba…)

NOVOLETNA VEČERJA 2003

 Vsako leto, prvo soboto v decembru, VW hrošč klub Slovenija priredi  »Novoletno večerjo«, na kateri se zberejo člani kluba s svojimi družinskimi partnerji ali prijatelji in ostali ljubitelji našega kluba. V letu 2003 smo imeli  novoletno večerjo 6. decembra v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju in udeležilo se je je 69 gostov, članov je bilo 53, nečlanov pa 16.

 Pred večerjo se je predsednik kluba Klemen Kovič najzaslužnejšim članom zahvalil za delo v klubu in jim podelil določena priznanja. Vzdušje je bilo zelo dobro, nekateri so prijetno kramljali s sosedi in znanci, drugi so plesali, tretji so »podpirali šank«, da so kaj dobrega izvedeli. Med glasbeno pavzo smo poslušali pevske sposobnosti našega člana Koban Bogdana. Ko je le-ta obdelal ves svoj repertoar, je meh svoje harmonike raztegnil Lunar Peter, ki je še dodatno prispeval k boljšemu razpoloženju. Po drugi uri zjutraj smo se dobro razpoloženi in zadovoljni, polni optimizma za naslednje leto, odpravili proti domu, kamor smo prispeli brez težav.

 Veseli smo bili, da se je novoletne večerje tudi tokrat udeležil naš častni član in sponzor našega kluba, g. Evstahij Mesojedec.

 Veselim se letošnjega srečanja in želim vsem SREČNO v letu 2005.

                                                                                                                                              Ivan LUBEJ

SANKANJE

 Zimska idila ima svoj čar, saj nas je tako tudi v klubu zvabila na svojo pobeljeno planoto!

 Kot vsako leto smo tudi letos organizirali nočno sankanje. To je že tradicionalna nočna pustolovščina na kateri se vsi do konca zabavamo. Za sankanje smo se zaradi polnih rezervacij zadnji trenutek odpravili v Kranjsko Goro. Ker je bil sneg boj južen smo imeli malo možnosti! Prijavili smo se v društvu, ki je organiziralo nočno sankanje.

 Od tam so nas s kombiji peljali v gozd Martuljek. Na vrhu smo dobili napotke, kako se obnašati ter voziti po progi ter kaj ne smemo početi, da nebi prišlo do kakršnekoli nesreče.

 Proga je bila dolga dva do tri kilometre in na vsakem ostrejšem ovinku so postavili bakle. Po prvi vožnji smo imeli krajšo pavzo, ki smo jo izkoristili za gretje ob čaju in kuhanem vinu, medtem pa so naložili sanke nazaj na kombije za naslednjo vožnjo!

 Po drugi vožnji pa so bili nekateri tako vroči, da so se metali goli v sneg! Po tako divjih  vožnjah smo seveda postali lačni, kar pa ne pomeni, da smo šli domov! Ne, odšli smo v Žirovnico na obilno večerjo, ki pa se je zavlekla do poznih jutranjih ur!

 Bilo je zabavno in to bomo ponovili tudi prihodnje leto!

 Maja BERGANT

ŠIBENIK (30.04-03.05.2004)

 Prvi vikend v mesecu maju je bil najprej rezerviran za srečanje v Beogradu. Ker pa naj bi srečanje trajalo le en dan, smo se odločili da tako dolge poti ne bomo delali. A ko se je izkazalo, da so že vsi zainteresirani vzeli dopust, smo prišli do ideje, da bi odšli nekam na morje. In tako sva bila midva zadolžena, da organizirava »izlet v neznano«. Ker pa brez zapletov ne gre, je do nas prišla informacija, da srečanje v Beogradu ni le enodnevno, temveč dvodnevno. Kaj pa sedaj? Gremo v Beograd ali na morje? Tukaj smo še enkrat naleteli na težavico. Namreč nekateri nimajo potnih listov. In tako sva se po dolgem premisleku odločila, da naše hroščke odpeljeva na izlet v Šibenik.

 Končno smo dočakali ta dan in se izpred Tivolija odpravili na pot. Ko smo prečkali mejo s Hrvaško in naredili krajši postanek, je naš Toni že začel popravljati svojo »mašino«. Nato smo pot nadaljevali proti Šibeniku. V popoldanskih urah smo prispeli v mesto in začeli iskati kamp. Ko nam ga je končno uspelo najti, smo utrujeni od dolge poti imeli še ravno dovolj energije, da smo postavili šotore in odšli na večerjo. Po večerji smo obesili še klubsko in evropsko zastavo ter tako pričakali naš vstop v Evropsko unijo.

 Naslednji dan nam vreme na žalost ni bilo preveč naklonjeno, saj nismo imeli sončka, da bi lovili tople sončne žarke in da bi se namakali v mrzlem morju. Zato smo se odločili, da naše hroščke popeljemo na sprehod v Split, na »Banana split«. Najprej smo si ogledali mesto, nato pa smo preiskali skoraj vse lokalčke, a na žalost »Banana splita« niso imeli nikjer, ker se baje »sezona Banana split« še ni začela! Preostalo nam ni drugega, kot da se s tem sprijaznimo in gremo le na sladoled. Malce razočarani smo se vrnili v kamp, kjer smo se potem zabavali do poznih ur.

 Naslednje jutro so nas končno prebudili topli sončni žarki in tako smo se po zajtrku preoblekli v kopalke in odšli na plažo. Tisti bolj pogumni so se kopali v mrzlem morju, ostali pa smo se le sončili. Na žalost tudi brez opeklin ni šlo! Tako smo nedeljsko popoldne preležali na plaži, zvečer pa smo polni energije od poležavanja odšli peš na večerjo.

 Že je bil ponedeljek, ko je bilo potrebno pospraviti naše šotore in oditi proti domu. Imeli smo se lepo, le čas nam je prehitro minil.

 Tistim pa, ki niste uživali z nami, bova rekla samo: »LAHKO VAM JE ŽAL!!!«

 Petra & Peter

 ROVINJ

 »Joj, kako hitro teče tale ura«, si rečem ob 16. uri, ko zlagam prtljago v avto, saj smo bili ob 17. uri dogovorjeni na bencinski črpalki na Lomu pri Logatcu, da se odpeljemo proti Rovinju. Spotoma sem pobral prijatelja Mitjo in med »tlačenjem« še njegove prtljage sva se potem celo pot spraševala, kako so včasih cele družine potovale na morje za 14 dni z vso počitniško kramo, midva pa sva komaj nabasala prtljage za dva dni.

 Medtem so se kazalci na uri že krepko »peljali« proti pol šesti. Še dobro, da Klemen vozi bolj počasi, pa tako nisem bil zadnji. Ha, še sreča!

 Deževati je začelo na koncu avtoceste in potem nas je veselo pralo do Rovinja. Seveda smo se vmes ustavili še na kavici, saj je jasno, da tako dolge poti ne moreš odpeljati v enem kosu J.

 Po prihodu v Rovinj smo hitro postavili šotorčke in se začeli »zabavati« okoli žara, čevapčičev in seveda kakšne kapljice rujnega.

 V soboto pa smo se zbudili v prečudovit dan v malo manj čudovitem kampu. Hah, ti Hrvati, rečejo, da je srečanje v Rovinju, morja se pa niti videlo ni!!! Na odličen zajtrk v avtokamp Polari so nas povabili naši člani Zorčevi iz Novega mesta.

 Po zajtrku smo se odpravili proti Vrsarju in se z vmesnimi postanki okoli 17. ure vrnili v kamp. Kot vedno so sledile družabne igre in zvečer zabava z glasbo, kjer je briljiral naš predsednik Klemen, ki je več kot izvrstno odpel pesem Frida. BRAVO KLEMEN!

 V nedeljo nas je čakala že tradicionalna trasa rovinjskega srečanja, vožnja od Bal proti Rovinju, parkiranje vozil v coni za pešce na rivi v samem centru Rovinja in nato enourni postanek ter vrnitev na mesto »dogajanja« v Bale.

 Po podelitvi pokalov smo se odpeljali proti domu in naredili križ čez še eno srečanje.

 Matej ČIGON

 nekateri so obujali spomine na pretekle čase medtem ko so se drugi zelo dejavno udeležili družabnih iger

IZOLA (4.-6.6.04)

 V petek 4.6. smo se s hroščarji ob 17 h začeli zbirat na bencinski črpalki na Lomu. Zbralo se je približno 15 avtomobilov. Pot se je proti obali začela okoli 17:30, saj smo,  kot ponavadi čakali gospoda predsednika. Vožnja se je nadaljevala normalno, zabavno in počasi, dokler ni kar naenkrat naredilo BLBLBBLBL..UPS! Enemu od članov, z nekim rumenim hroščem je počila guma. Ves obupan ni vedel kaj bi naredil, kje bi začel. Na srečo sta se za njim vozila Felicijan in Andi,ki sta mu takoj priskočila na pomoč. Sam ni mogel zamenjati gume, saj ni imel pravega ključa.... in itak-rezervna guma je bila zelo drugačna od ostalih, ampak ok..Po približno eni uri smo to zrihtali in se odpeljali na Belveder, kjer smo postavili šotore in začeli žurirat. Za petek je to vse.

 V soboto popoldne so se odvijale družabne igre,kjer so se v vlečenju vrvi spet izkazali naši. Zato smo spet imeli vzrok,da smo lahko žurali naprej...

 Zvečer je glasbo vrtel DJ Lovro, medtem pa se je okoli naših šotorov dogajalo marsikaj. Najprej so se spravili na Duleta, ki je sladko spančkal v svojem šotoru. Namazali so ga z brivsko peno in izvlekli iz šotora. Ko je Dule prišel k sebi, so se odločili, da bodo krstili novega člana (Andija).  Torej: Andiju so premaknili šotor na zgornjo korono. Ves obupan ga je iskal...ful je bil jezen. Ko ga je našel, je bila pa zamera tolikšna, da ga je zložil,spakiral vse svoje stvari in se  –menda-  odpeljal proti domu. Andi,Andi?!?!? Noben ni pričakoval take reakcije,ampak....tako pač je. Ob 3 h zjutraj je bil striptiz, vendar, sem ga na žalost prespal, saj nisem vedel, da bo.

 Jutro se je začelo s prekrasnim razgledom na morje in dobro kavo. Sledil je zajtrk, zatem pa paradna vožnja do Lucije, kjer je na gokard pisti potekala spretnostna vožnja. Po le tej smo se skozi Portorož zapeljali nazaj do Belvederja, kjer smo pospravili šotore, pobrali pokale in se odpeljali proti domu.

 P.S.

 -Srečanja smo se udeležili z največjim številom vozil( ).

              Damjan KLANČAR

 SVETOVNI DAN VW HROŠČA

 Leta 1995 je bilo v Bad Cambergu, Nemčija, 5. mednarodno srečanje VW hroščev, kjer so sklenili, da postavijo »nek zgodovinski mejnik« o nastanku VW hrošča. Dogovorili so se, da je 22. junij svetovni dan hrošča. Ta datum je potrdil in se z njim strinjal tudi Dr. Brend Wiersch, direktor avto muzeja Volkswagen v Wolfsburgu, ki je najboljši poznavalec zgodovine nastanka VW hrošča.

 Zakaj ta datum???

 Davnega dne, 22. junija 1934, je Združenje nemških proizvajalcev avtomobilov (German automobililistic industry national association) podpisalo pogodbo s konstruktorjem avtomobilom, Dr. Ferdinandom Porschejem, da pripravi prototip avtomobila, ki bo cenen in dostopen vsaki nemški družini. Njegovo podjetje je v 10 mesecih pripravilo prototip avtomobila VW hrošča in tako se je začela uspešnica avtomobila, ki traja še danes. To je bilo rojstvo VW hrošča.

 Avtomobil VW hrošč je najuspešnejša prodajna znamka med vsemi avtomobili, ki so jih kadarkoli proizvedli. Proizvajali so ga 68 let in njegova idejna zasnova se je le malo spremenila.

 VW hrošč klub Slovenija je sprejel ta datum kot »rojstvo VW hrošča« in bo v letu 2005 priredil enodnevno srečanje vseh VW hroščev v Sloveniji. Kje in kako bo srečanje potekalo, bodo člani pravočasno seznanjeni.

                                                                                                                                               Ivan LUBEJ

  so bili lepi, a ne?

ČEŠKA (VW ATTACK 2004)

 Letos smo se člani našega kluba (VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA) odpravili na Češko. Namen izleta je bil obisk mednarodnega srečanja zračno hlajenih VW, naslovljenega VW ATTACK!

 Srečanje je potekalo na športnem letališču v bližini mesteca Minchovo Hradiste, ki je od Prage oddaljeno cca. 70 km. Srečanje organizira VW BROUK KLUB PRAHA (BROUK je hrošč, op.p.) in je letos potekalo od 25.-27. junija.

 Na pot smo odrinili v petek, in sicer s tremi hrošči. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Šentilj, preko Gradca na Dunaj in potem proti Pragi. Po več urah dežja in zoprne vožnje smo kmalu po prehodu avstrijsko-češke meje le dočakali sonce. Juhu! To je le še popravilo naše razpoloženje, da smo se še bolj veselili cilja.

Tja smo prispeli pozno popoldan, okrog 18. ure. Po prijavi in postavljanju šotorov je sledil ogled prizorišča in pa obešanje slovenske zastave (imeli smo jo s seboj) med zastave ostalih držav udeleženk (Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Češka, …)

 Utrujenost je naredila svoje, tako, da smo kmalu po večerji odšli na zaslužen počitek in se nismo udeležili zabave z živo glasbo!

 Zjutraj smo  si natančneje ogledali avtomobile. Res so bili lepi. Vsaj večina! Poleg nekaj krasnih predelav me je najbolj zbodel v oči hrošč letnik 1953 v perfektnem stanju! Vau!!!

 Popoldan je sledil program s spretnostno vožnjo in dirkami z zato v naprej pripravljenimi in predelanimi hrošči. Po še eni večerni zabavi se je to izredno zanimivo srečanje počasi končalo. Zjutraj nas je čakalo le še pospravljanje in pot domov se je začela.

 Naj pohvalim gostitelje, saj so bili izredno gostoljubni in prijazni! Srečanje v Minchovem Hradistu toplo priporočam vsem ljubiteljem zračno hlajenih VW in piva, ki je na Češkem, mimogrede, odlično in poceni, cca. 250 sit!

Priporočam še ogled Prage, ki ga tudi mi nismo izpustili.

Drugo leto se vrnemo, upam, da v čim večjem številu!

                                                                                                                      Član VW hrošč kluba Sovenija

 Jaka Zdešar – Megi

SAVINJSKA 2004

 Človek preprosto ne more verjeti,  kako smo »neumni«, da se na srečanje v Savinjsko odpravimo v takšnem vremenu, kakršno je bilo tisti petek. Vse sivo, hladno, dež, tako nizka oblačnost, da sem na prelazu v Tuhinjski dolini predlagala Bogdanu, da greva nazaj v prijetni topli domek! Predlagala že, upošteval me tako ali tako ne bi nihče, še najmanj pa Bogdan.

 Ob stalni spremljavi močnega dežja smo uspešno prispeli na avtopoligon, kjer je letos potekalo srečanje Savinjska. Še dobro, da so Štajerci res zmeraj dobre volje, takoj je bil boljši občutek, ko smo se pripeljali tja, pričakal nas Mitja z ekipo, pa borovničke, pivo (saj potem noben ni vozil, pogreti se je pa tudi treba!), glasba, smeh, skratka, se je že začelo! No, je pa dejstvo, da brez našega kluba tisti večer ne bi bilo nobene fešte! V kratkem premoru, ki si ga je vzel dežek, so najbolj pogumni in vztrajni (beri: Bogdan) hiteli postavljati šotore, drugi pa se niso dali motiti in so si le-te postavili kar na varnem – pod velikim prireditvenim šotorom. »Ziher je ziher!«

 Sobotno jutro pa – pravljica!!! Kristalno jasno modro nebo, prekrasen sončni vzhod (kdor ga je uspel videti J), prelepo... Idealno za res pravi začetek srečanja. Počasi so začeli prihajati hrošči in ostala vozila. Veliko jih je seveda prišlo tudi iz našega kluba. Čas si je vsak preganjal po svoje, malce z vožnjo okrog, pa s pečenjem mesa, lenarjenjem, klepetom s starimi znanci in novimi udeleženci, proti večeru, kot je že v navadi, pa družabne igre z obveznim vlečenjem vrvi, pa večerja, potem pa – končno – zabava s skupino California. Res so zakon, pa še iz Kranja so povrhu! Skratka, večer je bil res dober, izredno dobra glasba, ples, petje, za piko na i pa še Pia, a ne, fantje? Kar njih povprašajte, kdo je to!

 V nedeljo zjutraj nas je pričakalo še vedno lepo vreme, malce težka glava in prijetna utrujenost pri nekaterih, pa izguba »dobrega« glasu pri drugih, konkretno pri meni. To je bil Bogdan vesel, še cel teden potem je imel ljubi mir!

 Po standardnem programu smo se odpravili na paradno vožnjo, seveda s postanki, potem pa vrnitev na mesto srečanja. Najbolj zagrizeni so si privoščili še hitrostno spretnostno vožnjo na poligonu, ni treba posebej poudarjati, da je moral spet prvi na start Bogdan in da je, seveda, spet zgrešil progo! Pa mu duša ni dala miru in je moral izven konkurence startati še enkrat, da je sam sebi dokazal, da bi bil prvi, če bi pravilno zvozil prvo vožnjo. Oh, ja, no comment, a ne, Bogdan J! Je pa zato naša Claudia s svojim stupeno rumenim hroščem osvojila prvo mesto med ženskami, BRAVO!

 Sledila je še podelitev pokalov, seveda tudi kar nekaj članom našega kluba, pa počasi odhod domov, z obveznim dobrim nedeljskim kosilom v gostilni v Tuhinjski dolini.

 Naporen vikend, ni kaj, ampak je bilo vredno!

                                                                                                                                  Andreja D. KOBAN

 Ali si vedel…

 …da je VW hrošč deveti najuspešnejši filmski avtomobil?  Nastopil je v filmu HERBY.

 …da je bil konstruktor VW hrošča, Dr.Ferdinand Porsche, Avstrijec?

 …da so Angleži po 2. svetovni vojni začeli proizvajati VW avtomobile, posebno hrošča, ker je bil ta predel Nemčije pod njihovim nadzorom?

 …da je bil v letu 1945 tovarni Volkswagen dodeljen nepovratni kredit v višini 20 milijonov mark za zagon proizvodnje VW avtomobilov in hrošča?

 …da je bilo v Nemčiji v letu 1947 na cesti od 10 avtomobilov  6 VW hroščev, oziroma 60 %!

 SREČANJE MURSKA SOBOTA

 Na srečanje smo odšli v petek. Ob petih smo se dobili pri Sitarju v Kamniku. Od tam smo odšli s petimi avtomobili. Med potjo pa sta nam se pridružila še dva člana. Seveda brez postankov na poti ni šlo. Prvi postanek je bil pred železniško progo, ki je bila tako prometna, da smo porabili kar eno uro, da smo prišli čez. Med čakanjem nam seveda ni bilo dolgčas, saj smo se slikali, plesali, imeli svojega harmonikaša itd., vmes pa smo se premikali po dober meter naprej. Drugi postanek je bil na bencinski črpalki, kjer smo si privoščili kavico. Od tam smo pot nadaljevali do RAKIČANA, kjer je potekalo zborovanje. Da pa zopet ne bi bilo dolgčas, nas je naš Dule peljal po neki čudni bližnjici, ki je imela tisoč in en ovinek. Na cilj smo, tako kot vsako leto, prispeli okoli 22.30h, a še vedno nismo bili tako utrujeni, da ne bi malo žurali Seveda smo postavili tabor tako, da smo bili skupaj.

 Zjutraj smo imeli zajtrk, nato pa smo odšli na paradno vožnjo in na pisto, kjer so nekateri preizkusili obvladljivost svojega avta na mokri plošči. Bilo je zanimivo, saj smo videli vrtenje avomobilov, na bok prevrnjen kombi, hitre vožnje itd. Od tam smo se vrnili na prostor, kjer je potekalo srečanje. Imeli smo malo kosila ter počitek, nato pa so se začele družabne igre. Dan je bil seveda zelo dejaven, saj se je kar naprej nekaj dogajalo. Za poslastico pa je bila zvečer živa glasba in striptizeta, da so si moški lahko malo napasli oči in cedili sline.

 V nedeljo je bila podelitev priznanj, nato pa smo počasi pospravili in odšli nazaj proti domu. Bilo je nepozabno.

                                                                                                                                               Maja BERGANT

13. MEDNARODNO SREČANJE ZRAČNO HLAJENIH VW

LESCE-BLED (VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA)

 Tako kot vsako leto do sedaj, smo tudi letos organizirali mednarodno srečanje zračno hlajenih VW t.j. hroščev, kombijev, buggyev, triciklov ipd.!

Datum poteka prireditve, 27.-29. 8. 2004, je bil določen že eno leto prej, tako, da lahko rečem, da so se priprave začele že malo pred decembrom 2003!

 Torej, 13. mednarodno srečanje, ki ga je organiziral VW hrošč klub Slovenija, sploh ni bilo tako nesrečno, kot ga opisuje številka! Ravno nasprotno! Moje skromno mnenje in mnenje večine udeležencev je bilo, da se že dolgo niso tako zabavali kot letos v Lescah!

 Kot rečeno, so se priprave na srečanje začele že dolgo pred njim! Po vseh razgovorih na UE, policiji in MNZ-ju ter plačanih taksah smo si končno oddahnili!

Moram se pohvaliti tudi z vremenom (končno smo enkrat pravočasno plačali položnico zanj J), ki nam je služilo vse štiri dni! Res enkratno!

 Člani, ki so pomagali na prireditvi, so bili v Lescah že v četrtek, 26.8. popoldne, ko se je začela postavitev šotora in vseh njegovih sestavnih delov! V petek zjutraj so po hitrem zajtrku ekipe sledila še zadnja odpravljanja pomanjklivosti tako, da so lahko gostje ob 12. uri že začeli prihajati na “kraj zločina”!

 Prvi se je pripeljal par s VW kombijem iz Nemčije, za njim pa še 54 drugih avtomobilov, tako, da se nas je do petka zvečer nabralo že kar nekaj! Petkovo popoldne je potekalo dokaj umirjeno, saj so obiskovalci začeli postavljati šotore in se razgledovati po prostoru prireditve! Zvečer pa se je začela zabava! Večji del obiskovalcev se je med sabo poznal, tako, da lahko zatrdim, da se nismo formirali v skupine (in se gledali kot »tele v nova vrata«), temveč smo se skupaj zabavali pozno v noč! No, pa ni bilo prehudo!

 V soboto zjutraj smo bili nekateri bolj pridni (prej vstali, ker smo morali J) kot drugi! Skozi cel dan so na prizorišče prihajali najrazličnejši VW in njihove predelave! Največ udeležencev je spet prišlo iz Slovenije, prišli pa so tudi naši prijatelji iz Hrvaške, Avstrije, Grčije, Madžarske, Italije in Nemčije! Do 16. ure se je zbrala že večina vozil, tako, da smo jih ob koncu dneva našteli 122!

 Ekipa za ocenjevanje vozil je imela letos težje delo kot lansko leto, saj se je pojavilo spet lepo število obnovljenih avtomobilov! Najstarejši hrošč, najboljša predelava, vojaško vozilo, kombiji... Vsi ti in še mnogi drugi so bili nagrajeni za ohranjanje tehnične dediščine VW! Sobotno popoldne smo si popestrili z organizacijo iger, ki so med hroščarje prinesle veliko dobre volje in smeha!

 Od petka popoldne do sobote zvečer je potekala tudi humanitarna akcija “Kupite zidak” za našega člana iz Posočja, ki se mu je zaradi potresa začela podirati hiša! In te akcije so se ljudje udeležili v velikem številu! Ves zbrani material in denarna sredstva smo mu čez dva tedna odpeljali na njegov dom!

Zvečer se je začela zabava s tradicionalnim vlečenjem vrvi in prvič tudi stripteasom, ki je ogrel celotno občinstvo! Seveda ni smelo manjkati odpiranje šampanjca s sabljo! Zabava z večerjo in plesom je trajala do zgodnjih jutranjih ur! Zato je bilo v nedeljo kar težko vstati!

 In ko smo se končno spravili iz šotorov, smo se odpravili na paradno vožnjo, ki potekala iz Lesc pod gorami do Tržiča, kjer smo opravili spretnostno vožnjo. Iz Tržiča smo se peljali do Podnarta in po drugi strani nazaj do Radovljice in letališča.

 Na letališču smo podelili priznanja lastnikom avtomobilov in klubom za udeležbo ter pokale za spretnostno vožnjo! Od udeležencev in prijateljev smo se poslovili s smehom na ustih in z upanjem, da se vidimo prihodnje leto na istem mestu ob istem času!

 Za to, da smo izpeljali prireditev, bi se rad zahvalil sponzorjem in uradnikom ter mojim prijateljem, zvestim članom VW hrošč kluba Slovenija, brez katerih klub ne bi bil to, kar je! Vsi člani, ki so pomagali, so delovali usklajeno in vsak je vedel, kje mora stati oz. kaj je njegova zadolžitev, tako da je vse potekalo brez težav!

 Zato - hvala vam!

 Naj Vas ob koncu povabim še na naše 14. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW, ki se bo odvijalo na letališču v Lescah 26.,27. in 28. avgusta 2005.

 www.hroscklub.com

 info@hroscklub.com                                                                                                                                                                                    

Predsednik VW hrošč kluba Slovenija

                                                                                                                       Klemen Kovič

 Šranga VWHKS

 Pa se je spet zgodila. Poroka dveh članov našega kluba, namreč. Na prekrasen poznopoletni dan, 4.9., smo se odpravili na Primorsko, natančneje, na dom naše članice Claudie Coronica, saj smo izvedeli, da se namerava poročiti z našim članom Damjanom Klančarjem.

 In tako smo, namesto v Karlovac, kjer se je že v petek začelo srečanje, v soboto pognali naše hrošče proti Primorski. Ko smo priropotali na dvorišče, nas je pričakala presenečena nevesta. Tudi kakšna solzica veselja in sreče je zdrsela po licih, saj smo bili mi »uradno« že od petka v Karlovcu, tako da je bilo presenečenje zares popolno.

Zasedli smo »bojni položaj« na vstopu v dvorišče, in medtem ko smo čakali ženina, ki je že debelo zamujal, smo si privoščili nekaj čevapčičev, ki jih je spekel naš Jože.

No, po skoraj dveh urah čakanja se je ženin končno prikazal in začeli so se preizkusi.

 Naloge so si kar sledile: žaganje drv,  previjanje dojenčka, likanje,… in na koncu je strokovna komisija ugotovila, da je Damjan primeren za skok v zakonski stan.

 Ženinu in nevesti smo zaželeli veliko sreče, ju pocmokali, poskakali v hrošče in odbrzeli proti Karlovcu, kamor smo pribrenčali v poznih popoldanskih urah in po prevoženih 500 kilometrih. Medtem pa je Claudia že zamenjala priimek….

 MLADOPOROČENCA, NAJ VAJU V SKUPNEM ŽIVLJENJU SPREMLJA ZDRAVJE IN LJUBEZEN, KAJTI, ČE IMAMO TO, VSE OSTALO PRIDE SAMO OD SEBE. SREČNO!

 Matej ČIGON

MEDNARODNO SREČANJE KARLOVAC 2004

 Sem član VW hrošč kluba Slovenija. Moje vozilo je buggy. Članici kluba sta tudi moja žena Silva in hči Saša, od tod izhaja naša kratica SDS. Vsi smo kar zagreti hroščarji, zato se radi udeležimo vseh srečanj in akcij, ki jih imamo v okviru kluba, če le imamo čas.

 Tako sem se tudi odpravil na mednarodno srečanje naših originalnih in predelanih ljubčkov /hroščev/, ki so ga organizirali prijatelji Buba kluba Karlovac.

 Ponavadi smo najbolj zagreti odhiteli na pot že v petek popoldan, tokrat  pa sva ostala le midva s Tihijem.Ostala ekipa je imela  v soboto še spotoma obveznost, pospremiti Claudijo in Damjana Klančarja po hroščarsko v zakonski jarem.

 S Tihijem sva se dobila pri njem doma na Jančah.Odpravila sva se proti Karlovcu , medtem pa sva se ustavila v Metliki, se razume, šla sva nekaj pojest. Pot je potekala kar v redu. Na srečanje sva prispela med prvimi.Lahko sva izbirala lokacijo za šotora. Ko sva se nastanila, sva odšla na fešto »Dani piva«, pri nas je nekaj podobnega prireditev »Pivo in cvetje« v Laškem. Zvečer sva še malo »bla-bla« in spat. Naslednji dan sva nestrpno čakala naše prijatelje, da se nama pridružijo. Ker so šli menda  po neki  čudni bližnjici, so prišli na srečanje šele popoldne.

 Prišla sta tudi Presekovca z neko dlakavo konjsko deko. Z njo pokrivajo konje, zato je naslednje jutro smrdelo, kot bi spali v konjušnici. Ampak brez zamere, dekca je bila poklon očeta, za srečno pot.

 Sedaj pa k bistvu: popoldan se je prevesil v večer. Ojoj, imeli smo ansambel, ki je poskrbel, da smo malo jedli in veliko pili. Ura se je kar hitro pomikala proti polnoči. Joj; to mi deli! Prišla je lepota zgoraj in spodaj brez, da se razumemo brez česa. Pa kaj bi o striptizeti. Toni je zakon! Sicer pa imamo kar nekaj striptizerjev, honorarnih, se razume. Po dolgi, neprespani, utrujeni noči smo se proti jutri odpravili spat. Eni smo pač odšli spat prej, eni pa kasneje, vsi pa utrujeni od plesa, ker hroščarji ne pijemo.

 V nedeljo, ko smo vstali eden za drugim, eden bolj čuden kot drug, smo dočakali paradno vožnjo po okolici Karlovca. Po dvourni vožnji smo se vrnili v kamp, kjer je bil še slavnostni zakjuček srečanja. Čakala nas je še slavnostna podelitev  priznanj klubom in pokalov za naj naj hrošče. Tudi naš klub je bil deležen lepih pokalov. Pospravili smo šotore in odbrzeli - kaj misliš, kam - na fešto, se razume, nekaj pojest.V goste sta nas povabila Dolenjčka, pogostila sta nas s pico. Njam! Kako je pasal zraven hmeljev sok! Po naporni jedači in pijači smo se končno odpravili domov.

 Kdor poskusi takšne vikende, ve, da so lahko zelo naporni. V nedeljo zvečer se še kako prileže domači kavč.

 Se pa ve, gremo v novo leto in s tem na  nova srečanja, nasvidenje tam!

 Lep pozdrav,                                                                                                                          avtor članka:

 Dušan JELNIKAR

 KRK 2004

 HOJLA!

 Spet je leto naokoli, da se odpeljemo na otok Krk, kjer ponavadi »skoraj« zaključimo hroščarsko sezono. Štartali smo v petek, 24.9., ob 17. uri z Dolgega mosta. Zbralo se nas je dva hrošča, en kombi in vodno hlajen makaronar (FIAT). Ko smo se vozili proti našemu cilju, nas je pral dež. Na hrvaški meji je carinik izločil Škrjanca in mojo malenkost, ker sva mu bila očitno malo sumljiva. Ostali člani so počakali, da nama je carinik pregledal avtomobila. Po pregledu smo nadaljevali pot, in to zelo počasi, ker je zelo pihal veter in padal dež. Med vožnjo je Škrjanca zaskrbelo, če ga bodo sploh spustili čez Krški most, ker je tako močno pihalo. A je imel srečo, tako da smo dokaj hitro nadaljevali pot, ker nas je v mestu Malinska že težko pričakoval Matej. Odpeljal nas je v svojo rezidenco, kjer smo čakali še na Markota in Majo, ki sta odšla iz Ljubljane pozno zvečer. Po njunem prihodu smo seveda žurirali še dolgo v noč.                                        

V soboto zjutraj nas zbudita Marko in Dulči, ki sta imela pevske (pivske) vaje. Ko smo se dobro zbudili, smo šli na kavico in počakali še drugo skupino, ki je odšla iz Ljubljane zgodaj zjutraj. Po njihovem prihodu smo se odpeljali na obalo, kjer smo malo zaveslali s čolničkom po morju.

Popoldne smo se končno premaknili proti Stari Baški v kamp Škrila kjer smo postavili šotore in čakali na Megija ki je s seboj vozil sendviče (PIVO). Potem pa spet veselo dolgo v noč...

V nedeljo smo počivali in uživali na soncu ki nas je lepo grelo. A na žalost je prišla tista ura, ko smo morali startati proti Ljubljani. In tako se je naš izlet na otok Krk zaključil.    

                                                                                                                                              Toni BOLTA

HUMANITARNA AKCIJA ZBIRANJA POMOČI ZA PRIZADETE V POTRESU

 V sklopu našega 13. mednarodnega srečanja zračnohlajenih VW vozil na letališču Lesce – Bled, ki se je odvijalo od 27. do 29.8.2004, smo 27. in 28.8. organizirali humanitarno akcijo zbiranja gradbenega materiala in finančnih sredstev  za pomoč našemu članu in ostalim s področja, ki jih je v letu 2004 prizadel hud potres.       

Vse skupaj se je pričelo v “kopalnici pod tušem “ z idejo, da bi z letošnjo akcijo pomagali nekomu iz Bovca, ki nam je poslal »emajl« z vsebino:          

Potem sem poklical Klemena in mu predstavil idejo, odgovor na to je bil: »Ja, dobra ideja, ti kar zrihtaj to.«

 Najprej sem se oglasil v Brezi in direktorju Metodu predstavil svojo idejo, pa mi je takoj potrdil, da bodo oni sigurno sodelovali v akciji in da bodo prispevali kakšno paleto zidakov. Čez kak dan sem se oglasil pri našem sponzorju Grilcu in mu razložil o akciji, odgovoril mi je, da bo še on prispeval eno paleto zidakov, ker je edino tako prepričan, da bo vse zbrano prišlo v prave roke.

 Na klubskem sestanku sem razdelil letake s povabilom za sodelovanje v akciji in zadeva je stekla.

 Na prireditvi so se “prodajali” zidaki in ploščice (material, ki ga smo ga pridobili od sponzorjev in donatorjev), vsakdo, ki je zidak “kupil”, je nanj napisal svoje podatke, itd.

 Zbrali smo:

 175.000,00 SIT, 19 palet betonskih zidakov, 3 palete opečnih zidakov, 2 paleti strešne kritine, cca 40 m2 ploščic, 10 m3 betona, nekaj cevi za elektriko, vodo, električne kable, električne doze, okna, ogledalo, kajle, žeblje,.....

 Vsa zbrana sredstva (veliki kamion s prikolico) smo s pomočjo sponzorja Breza d.o.o. iz Podbrezij dne 11.9.2004 brezplačno, osebno dostavili  družini Zorč iz Bovca.

 Z nami je bil tudi kombi Mesarstva Čadež, ki je sponzoriral cca. 20 kg mesa za zaključek akcije, ki se je zaključila s piknikom  ob reki Soči.

 V koloni za kamionom je bilo še cca 15 VW, udeležencev zaključka akcije. Z voznikom kamiona sva naložila material na več lokacijah, nazadnje v podjetju Sector trade d.o.o., kjer smo bili dogovorjeni, da dobimo cca. 10 palet zidakov. Ko sva z voznikom prispela v podjetje, nama je odgovorni dejal, da naj naloživa, kolikor imava prostora na kamionu, in tako sva odpeljala 19 palet betonskih zidakov!

  Akcija se je zaključila s predajo zbranega denarja v napol porušeni hiši sredi Bovca.

 Potem pa se je začela zabava ob reki Soči, nekateri so postavili šotore, da so prespali, nekateri smo morali domov (odšli smo ravno še v soboto, kajti ura se je že krepko približevala nedelji), vendar smo se prej še malo poveselili (jedli, pili in zapeli) in pogovorili z domačini .

                                                                                                                                               Jože FELICIJAN

  mrhovinarji na delu J

V LETU 2004 SMO SE PO CESTAH VOZILI TUDI Z MISLIJO NA ŠTEVILNE NAŠE SPONZORJE, KI JIM OB TEJ PRILOŽNOSTI IN NA TEM MESTU ŽELIMO

SREČNO TER USPEŠNO LETO 2005!

VW - združene delavnice MESOJEDEC EVSTAHIJ, Ljubljana

Avtek d.o.o., Grosuplje

EUROFIND TRANSPORT, Ljubljana

STANISLAV PAVC s.p., Obdelava barvnih kovin in ključavničarstvo, Trebnje

Ortodontska in zobna ordinacija dr. ANAMARIJA ČIGON, Ljubljana

MPI prodaja in servis vozil Audi - VW, Postojna, Idrija

Pivovarna in Pivnica ZLATE, Medvode

Mesarstvo ČADEŽ ANTON s.p., Visoko

AVTO M&CO MARKELJ, Brezje

GORENJKA d.d.

Elektro SETNIKAR SREČKO s.p., Kamna Gorica

DOM TRADE d.o.o., Žabnica, Lesce

PORSCHE SLOVENIJA

Zidarstvo GRILC FRANC s.p., Črnivec

MEDO BAR, Tacen

PETROL, Zalog

OMV ISTRABENZ bencinski servis, Lesce

ŠPORT hotel Pokljuka

BANCA d.o.o., Kranj

LOGO d.o.o., Grosuplje

TRGOVINA ZA AVTODELI MALI, Kranj

Karikaturistka ALJANA PRIMOŽIČ, Britof

Gostilna PUSTOV MLIN, Cerovica

Avtokleparstvo KLEMENČIČ, Ljubljana

LADJA BOHINJ

Knjigoveznica ZDEŠAR, Ljubljana

CAR HI-FI d.o.o., Lesce

Avtoservis FELICIJAN IN FELICIJAN d.n.o., Podnart

PEKARNA Grosuplje

ZAVAROVALNICA GRAWE

Avtousluga BUŽGA, Ljubljana

GODEC PUB, Rateče

ADRIAPOOL d,o.o., Kranj

PEKO, Tržič

Optična nastavitev podvozij GREGORC, Mengeš

CP Kranj

TATAMI D.O.O., Mengeš

Mizarstvo SAMO MARKELJ s.p., Otoče

LUX - reklamni napisi in tisk, Naklo

Orodjarstvo LUNAR, Naklo

Mercator d.d.

Sa-ma s.p. akupunkturna masaža, Ljubljana

SLADOLEDNI KAVA BAR TOSCANA; Kamnik

Medijski sponzor: GORENJSKA TELEVIZIJA , Kranj

HVALA VSEM!!!

© 2000 - 2010 VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA. Vse pravice pridržane.

Ime Volkswagen, beetle, VW in vsa imena podjetja Volkswagen, so registrirani znaki tovarne Volkswagen.

Vse v zvezi s temi imeni ali logotipi na teh straneh je zgolj v informativne namene in v nobeni uradni povezavi z uradnimi stranmi VW 

Urejanje in izdelava strani Felicijan in Felicijan d.n.o. www.felicijan.com