Najprej sem na službeni poti v Ameriki lepo fasal (po moje, testirat se nisem dal, pa da pride eskadron vojakov s skafandri in me strpajo kam...
) tole tanovo gripo in je šel planiran termin za dopust po gobe. Potem pa smo ga nekako "stlačili" med U2 v Zagrebu in Lescami... in seveda niti to ni zneslo kot je bilo planirano.V planu je bila klasična balkanska tura do Makedonije, en krog okoli in nazaj. Dol 1000 km, po MK okoli 750 km in nazaj. Zračunali smo, da bomo naokoli v 9 največ 10 dneh, več kot dovolj, da bi prišli do petka na srečanje, morda že kak dan prej.
In evo, tko je pa šlo zares.
Tik pred odhodom seveda manjša sedaj že tradicinalna nerodnost z našim kombitom. Fergazer ne špila v redu, motor kašlja in pije in pije (okoli 17 na sto). Z Aljažem se zmeniva za delovno soboto pri njemu, ga razstaviva v prafaktorje, zamenjava povrtane dize s pravimi, nastaviva vžig, nove svečke... ni da ni (no, jest sm bil zdraven bolj za čez ramo gledat, Aljaž pa je švical
Kombi se po pol dneva pelje lepo in ena skrb je manj, pregreva pa se še vedno, kaj hočemo, teža in jadro na strehi naredita svoje, pa menjalnik bi bil morda lahko malo krajši pa... eh...V torek zvečer se spakiramo in pravac avtoput ZG. Lepo gre, 80km/h, malo je treba biti pazljiv v zaveterju tovornjakov ampak okoli treh zjutraj pridemo na mejo s Srbijo. In prva površnost: nimamo potnih listov le osebne...Za Makedonijo sva preverila, da lahko vstopiš z osebno, pozabila pa sva na Srbijo... Ne bo šlo, pravi policaj, kar lepo nazaj... Ko prvi šok mine, z ženo gruntava, kaj bi. Na jadran, nazaj, ....nič od tega mi ne diši... ali pa morda pičiva raje naokoli, zinem?
In je padla odločitev, da greva do MK lepo okoli čez Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.
Zakaj si je hrvaški carinik skoraj spahnil vrat od odkimavanja, ko mu razloživa najine plane s temle 40 let starim kombitom, nama je postalo jasno šele kak dan kasneje, ko smo nekje od Temišvara proti jugu prišli na "zaobilazni put", ki je bil kako desetletje glavna prometnica med Grčijo in ostalo evropo, ko je bila v Jugoslaviji pač štala. To ni cesta ampak gradbišče s semaforji na vsakih par 10 km, na vsakem pa čakaš ko nor, kjer pa še niso uspeli razkopat prejšnje ceste, je pa ta totalno sesuta, za naš kar težek kombit prava katastrofa. Ko štukajo asfalt, pustijo lepo 10-15 cm velik "kuclček", seveda brez kakega znaka ali opozorila, visok je pa ravno dovolj, da lahko pustiš podvozje kar tam, par nepozornosti na začetku, ko še nisem vedel za to finto in bil sem prepričan, da je naše poti nepreklicno konec. Potem pa vsakič lepo v prvi, pa najprej gor prva os, pa zadnja... Da "običajnih" lukenj in ceste, ki je večino časa spominjala na ležeče policaje (in kaj to pomeni za naložen kombi...) niti ne omenjam. 30, še raje 20, 60km/h je že luksuz, sploh ponoči, ko se luknje ne vidijo tako dobro. Mimogrede, zdaj vem, zakaj imajo tam prižgane meglenke - edini način, da vidiš presenečenja pred seboj.
No, kakorkoli, teh držav, sploh pa predelov, kjer smo se vozili, verjetno drugače ne bi nikoli obiskali, je za videti, sploh da se zaveš, kako srečo imamo pri nas. Denarja je v teh koncih precej precej precej manj, kar se tudi zelo pozna. Dobra novica pa je, da bo cela cesta v letu ali dveh poštimana in takrat se bo pa res veselje peljat po njej, če že denarja v tistih krajih ne bo kaj bistveno več. Tu pa pomagajo skladi EU! Tako dolgega gradbišča še nisem videl. Če ga ni za kakih 100km, pa tudi nič ne rečem.
O drugih dogodivščinah na dolgo ne bi razpredal, bom spisal ob priliki na blogu. Makedonja je lepa, res lepa, vsi, s katerimi govoriš, pravijo: o kad bi Slovenci imali ovo, što imamo mi, šta bi uradili
Ljudje prijazni, gostoljubni, kombit itak vzbuja splošno pozornost kamorkoli pride, razdal sem tudi obe nalepki hroščkluba, ki krasita lepega '71 belega hrošča iz Kumanova in T2 iz, mislim da Kavadarcev. Tako da imamo tudi prve kontakte hroščarjev iz MK!Pa še razlog za zamudo. Že v Skopju sva z ženo gruntala, kako se spravit nazaj mimo Srbije in Albanije brez potnih listov ne da bi šla nazaj po tej sesuti "obvoznici". Pa pravi žena: kaj pa trajekt? Bravo! Jasno, Grčija -> Italija, in zmagamo! V Ohridu imajo v kampu internet, raziščem vse možne varjante in res najdeva ladjo, kjer je bilo še nekaj prostih mest iz Igoumenitse do Benetk. Žal šele v ponedeljek namesto prejšnjo sredo ali najkasneje četrtek... Kaj hočemo, visoka sezona za trajekte iz Grčije nazaj, v sili hudič še muhe žre, niti ne vprašava za ceno ampak rezervirava in to je bilo to...
...domov smo v enem kosu prišli šele danes ob dveh in letošnje srečanje je šlo žal žal rakom žvižgat...
Mimogrede, po Aljaževi obdelavi fergazerja je uspelo to, kar se je prej zdelo nemogoče in kombi nam je na poti pil okoli 12 litrov, po ravnem tudi le 10, kar je v povprečju 5 manj kot prej!!! Čudež? Hvala Aljaž!
(khm, o ekologiji takega prevoznega sredstva morda tule ne bi,
pri 2500 km se pa prihranek kar pozna 
)Pod črto: pikapoka se je pokazala kot zelo trpežna zverinica, delala je ko urca in razen kakega litra in pol olja in ogromno bencina ni bilo kakih nepredvidenih pripetljajev. Ampak za po vzhodu pa priporočam morda vseeno kakega terenca, ali pa vsaj kombit s štirikolesnim pogonom, ki ima malce močnejše podvozje
Vse skupaj sva bila na poti dva tedna, zdelo se je pa en mesec 
![[smilie=wow.gif]](./images/smilies/wow.gif "wow"){kind=small}
lušno turici si opravil, zadeve so mi kar znane saj sem pred leti tudi jaz takole pičilz mojo "Pomarančo" na okoli. Sicer bolj po ex Yugi...Ja na takem potovanju se ti res dogaja marsikaj....
